France preŠeren - Povodni moŽ
Še dandanes velja, da je v baladi Povodni mož kos Prešernovega osebnega življenja.
Pesnik je na Dunaju prebiral Valvasorjeve knjige Čast vojvodine Kranjske in je lahko tam našel na dveh mestih opis tega, kar se je baje godilo v Ljubljani prvo nedeljo julija 1547. leta, ko je povodni mož ugrabil s plesa na Starem trgu mestno razuzdanko Urško Šeferjevo in planil z njo v Ljubljanico. ( Preberi zgodbo Povodna pošast, ki je lahkomiselno dekle odvedla v vodo , Slovenska ljudska pripoved, Knjižnica Kondor, str. 19, 20, MK, Ljubljana 1966.)
Zgodba se mu je zdela primerna za balado in v jezi na Dolenčevo Zaliko je imenoval zapeljivko v baladi Zaliko in ne Urško, kakor je bral v Valvasorju.
---------------------------------------------------------------------
V knjigi Zgodbe o Prešernu beremo, da je bil med študijem na Dunaju samo dvakrat doma, kajti pot je bila takrat zelo naporna in draga. Prvič se je vrnil na Kranjsko med velikimi počitnicami 1824. leta ...
Večino počitnic je preživel v Ljubljani v družbi s prijateljem Andrejem Smoletom. Prešernu je ugajala njegova vesela narava in njegovo navdušenje za domačo in tujo literaturo. Pogosto sta zahajala v gostilno Jakoba Dolenca na Karlovški cesti. Tam se je resno zaljubil v domačo hčer Zaliko, dvajsetletno kmečko lepotico in dobro pevko. A razplet za štiriindvajsetletnega vrbenskega jurista ni bil srečen. Oče Dolenc je bil menda naklonjen njegovi snubitvi, Zalika pa ga je vztrajno zavračala, čeprav je spoznala njegovo dobro srce. Jeza in užaljenost zaradi dekletove prevzetnosti sta v Prešernu spodbudili razpoloženje za prve občutene verze, iz katerih se je po vrnitvi na Dunaj rodila balada Povodni mož.
--------------------------------------------------------------------------
Prisluhni recitaciji Povodni mož na spletu ali na zgoščenki Dober dan
življenje.
V berilu Dober dan, življenje na straneh 8, 9, 10 še enkrat preberi balado, nato pa raziskuj besedilo ; pisno, v obliki povzetka bistvenega, odgovori na vprašanja (Raziskujmo besedilo).
---------
--------------------------------------------------------------------
V pesmi poišči značilnosti balade (Potujmo v svet književnosti).
Prešeren je izbral za to balado plesni ritem. Poskusi to dokazati s ploskanjem poudarjenih (močno) in nepoudarjenih (lahno) zlogov. Če dobro prisluhneš ritmu, dobiš naslednjo sliko poudarjenih in nepoudarjenih zlogov:
u : znak za nepoudarjen zlog
-- : znak za poudarjen zlog
| Od/ |
nek/ |
daj/ |
le/ |
pe/ |
so/ |
Ljub/ |
ljan/ |
ke/ |
slo/ |
ve/ |
le |
u |
- |
u / |
u |
- |
u / |
u |
- |
u/ |
u |
- |
u/ |
v tem verzu (in vseh drugih verzih pesmi) se enakomerno izmenjujejo nepoudarjen (u), poudarjen (--) in nepoudarjen (u) zlog; ritmično enoto imenujemo STOPICA , in sicer amfibrah (u--u).
Poglej 4. kitico in premisli, kaj naj bi z ritmom oponašal Prešeren.
Zapiši METRIČNO SHEMO 4. kitice
---------------------------------------------------------------
Napiši pesem ali spis: Ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos (baladna ljubezenska zgodba iz današnjih dni)
ali: Ilustriraj Povodnega moža (likovno izraženo doživetje pesmi Povodni mož)
TEST |
