Do konca maja so vstopnice cenejše, podvizajte se! Gremo na Mahlerja, če še ne veste. Ja, to je tisti znameniti skladatelj nebeško lepega Adagietta, s katerim je bil prežet ves Viscontijev film Smrt v Benetkah, kjer sem se prvič srečala z Mahlerjevo glasbo (pa nas je menda kar precej takih). Menda je stavek ljubezenska pesem, posvečena ženi Almi. A ga zarolamo? Zaprite oči.
In potem sem se vsa gimnazijska leta zadevala z njegovimi simfonijami in še danes ne zamudim nobene, če sem le v bližini. Prisluhneš lahko, kako zvenijo narava, bolečina, vesolje, lepota …, vse tako neznansko močno, da prideš čisto izčrpan s koncerta, izžet. Če je seveda izvedeno, kot mora biti. Drugače je pa lahko tudi čista groza, kar se je tudi že parkrat primerilo.
Ampak 3. julija zvečer bo vse tako, kot mora biti; kaj ne bi bilo, če pa poje v tisti množici tudi moja podnajemnica Urša – če na Cankarjevi slišite, kako se nekdo dere Veni, creator spiritus, je to verjetno ona, haha. Simfonija tisočev ni prav pogosto na sporedu, vsaj pri nas ne, ko pa je treba na oder spraviti skoraj četrt Slovenije, da se lahko izvede. Zdaj pa bodo s tem veličastnim delom otvorili Festival Ljubljana; tole je z njihove spletne strani:
Osma simfonija je v glasbeni zgodovini poznana kot »simfonija tisočev«. Skladatelj jo je imenoval »sporočilo ljubezni v časih brez ljubezni«. 18. avgusta 1906 je pisal dirigentu Willemu Mengelbergu: »Pravkar sem končal svojo Osmo – je največja, kar sem jih napisal in tako nenavadna, posebna v vsebini in v obliki, da se o tem pravzaprav ne da pisati. Predstavljajte si, da nenadoma zazveni vesolje. To pravzaprav niso več človeški glasovi , temveč planeti in sonca, ki nenehno krožijo…«.
Prva izvedba 12. septembra 1910 v Münchnu pod skladateljevo taktirko je bil veličasten dogodek, na katerem je sodelovalo kar 1030 glasbenikov. Ime simfonija ni čisto primeren izraz za to Mahlerjevo mojstrovino. Delo presega v zunanjem in notranjem okviru vse do takrat poznane meje simfonične gradnje. Tema uvodnega zbora je binkoštna hvalnica Veni, creator spiritus, v drugem delu uporabi skladatelj zaključek Goethejeve pesnitve Faust s poslednjim sporočilom osvobojene moči ljubezni.
Gustav Mahler v partituri predpisuje kar 8 solistov, dva mešana in otroški pevski zbor ter orkester, ki naj bi štel vsaj 120 glasbenikov, veličastna zasedba za odprtje 59. Festivala Ljubljana bo združila glasbenike dveh osrednjih državnih orkestrov – Slovensko filharmonijo in Zagrebško filharmonijo, 21 zborov iz Slovenije iz Hrvaške ter mednarodno priznane pevske soliste, med katerimi naj posebej omenimo tudi slovensko sopranistko Sabino Cvilak. Dirigiral bo Valerij Gergijev, čigar posnetki Mahlerjeve glasbe z orkestrom LSO so v jubilejni sezoni obkrožili in navdušili ves svet.
Mahlerjeva glasba bo zapisala novo poglavje v zgodovino Kongresnega trga v Ljubljani, njegov simbolični pomen pa bo še posebej podčrtalo praznovanje 20. obletnice ustanovitve držav Slovenije in Hrvaške.
Naš razred bo tudi tam. Po zadnjih podatkih kar zadovoljivo število tistih, ki še ne bodo na morju – najprej so se otroci nekaj puntali, če sem prav obveščena, potem pa sta Anja in Janina vzeli palico v roke in zdaj je rezultat boljši, haha. Še vedno lahko sladko zaspite na stolu, dragi moji sedmarji, samo da boste tiho – ampak začetka in konca pa zagotovo ne boste prespali. Takole bo donelo
na začetku:
in na koncu:
To je bilo posneto na BBC Proms v Londonu – avgusta grem spet malo tja poslušat same super reči, med drugim tudi Mahlerja. Itak. Njegovo 2. simfonijo, imenovano Vstajenje – zakaj se ji tako reče, je jasno po temle finalu:
No, boste šli z nami v Ljubljano? A se je kdo uspel okužiti z Gustavom? Madoniš, da niso gornji linki povzročili ravno nasprotne reakcije … Se pardoniram, če je tako.